Category: Težave z vidom

Kratkovidnost

Kratkovidnost

Miopia ali kratkovidnost, je očesna napaka, pri kateri se svetloba, ki  vstopa v oko, zbira pred mrežnico in tako ne tvori jasne slike na mrežnici. Kratkovidni ljudje vidijo bližnje predmete dobro, oddaljene predmete pa zamegljeno. Vzrok te napake je lahko predolgo oko ali prestrma roženica. Napako se popravlja s konkavnimi korekcijskimi stekli (minus dioptrija), ki svetlobo razpršijo tako, da se zbere na mrežnici.

Kratkovidnost
Kratkovidnost

Astigmatizem

Astigmatizem je optični izraz za stanje očesa, pri katerem imajo svetlobni žarki, ki vanj vstopajo dve gorišči in se vsaj eden izmed njiju ne nahaja na mrežnici. Pojavi se, kadar površina roženice ali očesne leče ni sferične oz. krogelne oblike. Astigmatično oko ima krivine, ki so v eni smeri bolj strme kot v drugi. Kot na primer, če si predstavljamo, da nekdo nima roženico v obliki nogometne, temveč rugby žoge. To seveda na pogled ni opazno.

Takšno oko ni sposobno izostriti predmetov in tvoriti slike na mrežnici. Poznamo dve vrsti astigmatizma, pravilnega in nepravilnega. Nepravilen je ponavadi posledica kakšne poškodbe na roženici ali sipanje svetlobe v očesni leči in se ga ne da korigirati s korekcijskimi stekli, lahko pa se ga korigira s kontaktnimi lečami. Pravilni astigmatizem, katerega vzrok sta nepravilna oblika roženice ali očesne leče, pa se korigira s toričnimi korekcijskimi stekli.

Astigmatizem
Astigmatizem

Presbiopia

Med 40. in 50. letom starosti ponavadi opazimo, da le s težavo beremo drobni tisk. Vzrok temu, je pešanje akomodacije (zmožnost našega očesa, da s spreminjanjem oblike očesne leče izostri bližnji predmet). Razlog za to pa je vedno manjša elastičnost očesne leče, ki povzroči, da se svetloba, ki vstopa v oko, zbira za mrežnico in tako ne more biti ostra. Takšnemu stanju očesa pravimo starostna presbiopia, doleti pa vsakega od nas.

Izgubljanje sposobnosti akomodacije, je dolgotrajen proces. Na začetku verjetno ne boste opazili, da je z vašimi očmi kaj narobe, ko pa se stanje poslabša, pa boste verjetno opazili, kako podaljšujete roke, da lahko kaj preberete. Približno po 60. letu starosti pa očesna leča izgubi skorajda vso sposobnost akomodacije.

Presbiopio se korigira s plus stekli. Če ste kratkovidni, boste verjetno pri branju začeli snemati očala za daleč, saj se z njimi oko ne bo moglo prilagoditi bližini. Pri močnejši kratkovidnosti pa boste za branje potrebovali šibkejšo dioptrijo. Če pa ste daljnovidni, pa boste za branje potrebovali še dodatno plus dioptrijo, ki se bo prištela vaši dioptriji za daljavo. V takšnih primerih so zelo priporočljiva progresivna očala, ki v enih očalih zajemajo vse vaše dioptrije.

Presbiopia
Presbiopia

Daljnovidnost

Hiperopia ali daljnovidnost je refrakcijska napaka očesa, zaradi katere ljudje dokaj dobro vidijo predmete v daljavi, težko pa vidijo predmete od blizu, saj se svetlobni žarki, ki prihajajo v oko, zbirajo za mrežnico. Oko ima možnost prilagajanja očesne leče (akomodacije), s katero se da do neke mere prikriti napako. Ko se predmet približa očesu, mora oko povečati svojo lomno moč, da lahko ta predmet izostri. Če je sposobnost očesa, da poveča svoje lomno stanje premajhna, kot pri hiperopiji, bo ta slika zamegljena.

Vzroki hiperopie so večinoma genetski in se razvijajo v očesu, ki je prekratko ali pri roženici, ki je preveč ploska. Napako se korigira z očali s konveksnimi korekcijskimi stekli (plus dioptrija), ki zberejo svetlobo na mrežnici. Velikokrat se hiperopija zamenjuje s presbiopijo ali starostno daljnovidnostjo, katere vzrok je starostno strnjevanje in neprožnost očesne leče.

Daljnovidnost
Daljnovidnost